Ilirska Bistrica

bistrica2Mesto Ilirska Bistrica (406 m) leži na jugozahodu Slovenije, na robu doline reke Reke. Skozi mesto pelje magistralna cesta Postojna – Reka, od katere se odcepijo ceste proti Knežaku, Podgradu in Podgori. Reško dolino na severu in severovzhodu obdaja Snežniška planota z daleč najvišjim Snežnikom (1796 m), na jugozahodu pa gričevnat svet Brkinov.
Občina se razprostira na 480 km2 in šteje okrog 14500 prebivalcev. Je redko naseljena in demografsko ogrožena. V občini je 62 vasi, središče je Ilirska Bistrica.
To območje je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo sledovi gradišč in ilirskih Japodov. Naselje se je razvijalo ob rečici Bistrici. Na davnino spominjajo razvaline gradov: Bistriški grad, grad Jablanica, Kalc, Turn, Šilentabor…
Nekoč je Reka imela velik gospodarski pomen, saj so ob njej in njenih pritokih obratovali številni mlini in žage. Poleg mlinarstva in žagarstva je bila razvita tudi trgovina z lesom, s kmetijskimi pridelki, ogljem, ledom in senom. Ljudem je omogočala razmeroma dobre dohodke. Nastal je sloj mladega meščanstva, ki je začutilo potrebo po kulturi in poudarjanju nacionalne pripadnosti. Že leta 1864 so ustanovili bistriško čitalnico, pozneje pa še gasilsko in planinsko društvo. Ob koncu 19. stoletja je sledil hiter gospodarski in družbeni razvoj kraja. Leta 1899 je začela z delom tovarna testenin Pekatete, ki je pozneje zgorela. Pod Italijo (1927) so združili Trnovo in Bistrico v enoten kraj Villa del Nevoso. Novo naselje je dobilo mestne pravice leta 1933.
V zadnjih letih je občina gospodarsko močno opešala. Propadlo je nekaj večjih podjetij, kar je povzročilo veliko brezposelnost. Nova in spremenjena vloga občine Ilirska Bistrica kot obmejne občine zahteva nove razvojne usmeritve. Te so:

  • razvoj turizma
  • okolju prijazna, varna in čista industrija, obrt ter zasebno podjetništvo
  • obmejne trgovske in carinske dejavnosti, zastopstva
  • celostno urejanje podeželja, promet, transport, komunikacije

Občina oživlja v kulturi, turizmu in športu. Šport ima v Ilirski Bistrici dolgoletno tradicijo. Bistriški Sokol je bil ustanovljen leta 1909. Iz predvojnega obdobja je poznan športnik Janko Kovačič. V šestdesetih letih je bil zelo uspešen Košarkaški klub Lesonit, večkratni republiški prvak. V sedemdesetih letih so se Bistričani navduševali nad kartingom.
Danes deluje precej športnih klubov.  Planinstvo, pohodništvo, lov, ribolov, gobarstvo in rekreacija v vseh letnih časih privabljajo vse več ljubiteljev narave. Pozimi nas loči od Sviščakov (1242 m) ter Mašuna (1020 m) le dobre pol ure vožnje z avtomobilom.
Tudi kulturno življenje v občini postaja pestrejše in zanimivejše. Ponovno so oživeli stari pustni običaji in navade, bogatejše so prireditve ob naboru. Semanji dnevi ohranjajo tradicijo še iz prejšnjega stoletja, vendar imajo danes novo vsebino, glede na čas, v katerem živimo. Velik odmev imajo tudi Premska srečanja, srečanja slovenskih pesnikov in pisateljev. Prizadevni člani kulturnih društev in Turističnega društva popestrijo in obeležijo še marsikateri dan v letu (miklavževanje, dnevi bistriške obrti, novoletno rajanje, silvestrovanje na prostem…).

V občini Ilirska Bistrica je živelo precej ljudi, ki so temu delu slovenske dežele vtisnili svojevrstni prepoznavni pečat.

DRAGOTIN KETTE (1876-1899)
Rodil se je na Premu v Brkinih. Bil je eden izmed štirih največjih pesnikov slovenske moderne. Po njem nosi ime naša osnovna šola.

MIROSLAV VILHAR (1818-1871)
Živel in pesnikoval je na Kalcu pri Knežaku. Njegova Lipa in vrsta drugih skladb so ponarodele.

FRANC BILC (1786-1824)
Bil je pesnik, jezikoslovec in narodni buditelj, rojen v Ilirski Bistrici.

JANEZ BILC (1839-1906)
Bil je pesnik, prevajalec in publicist.

MAKSA SAMSA (1904-1971)
Rojena je bila na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici. V svojih pesniških prispodobah je iskala izpolnitev svojih sanj. Njena najodmevnejša pesniška zbirka se imenuje Bleščeče prevare. Po pesnici se imenuje mestna knjižnica v Ilirski Bistrici.

BOGOMIL BRINŠEK (1884-1914)
Domačin iz Ilirske Bistrice. Bil je jamar, priznan fotograf in ustanovitelj jamarske zveze.

Dr. BOGOMIL FATUR (1914-1990)
Rojen je bil na Premu v Brkinih. Bil je pesnik nenavadne izrazne moči, izkušen esejist in poznavalec svetovnih pripovednikov in pesnikov.

FRANC PAVLOVEC (1902-1945)
Znan slovenski slikar – krajinar in nadaljevalec impresionistične motivike. Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado.

ANTON ŽNIDERŠIČ (1874-1947)
Rojen v Ilirski Bistrici, znan podjetnik, narodnjak, predvsem pa raziskovalec na področju čebelarstva. Njegov panj AŽ se uporablja še danes.

 

 

(Skupno 641 obiskov, današnjih obiskov 1)